Stroka, ki povezuje
od leta 1985
Društvo za prometno infrastrukturo Maribor, prej Društvo za ceste severovzhodne Slovenije, združuje strokovnjake za načrtovanje in gradnjo infrastrukture z območja Koroške, Podravja in Pomurja. Naše poslanstvo je krepiti inženirsko stroko in opozarjati na izzive pred nami.
Namen in naloge društva
Društvo za prometno infrastrukturo Maribor je strokovno, nepridobitno, prostovoljno in samostojno združenje tako fizičnih kot tudi pravnih oseb. Združuje strokovnjake za načrtovanje in gradnjo infrastrukture, katerih poslanstvo je krepiti inženirsko stroko in opozarjati na izzive, ki so pred nami.
Namen društva je
- povezovanje infrastrukturnih strokovnjakov in podjetij,
- sodelovanje pri razvoju in uveljavitvi slovenske infrastrukturne stroke,
- zavzemanje za ohranjanje cestnega omrežja,
- sodelovanje pri ukrepih za izboljšanje prometne varnosti in varovanja okolja,
- uveljavitev Kodeksa cestnih strokovnjakov,
- strokovno usposabljanje članov in povezovanje strokovnjakov,
- enakopravno vključevanje v delo tujih strokovnih inštitucij in mednarodne projekte,
- sodelovanje pri razvoju znanosti in tehnologije.
Društvo izvaja zlasti naslednje naloge
- organizacija kongresov, posvetovanj, seminarjev, strokovnih ekskurzij in drugih strokovnih srečanj,
- vzpodbujanje in razvijanje ustvarjalne iniciative članov,
- spremljanje sodobnega razvoja znanosti in tehnologije v svetu,
- posredovanje dosežkov v praktično uporabo,
- dajanje strokovnih mnenj o projektnih rešitvah,
- sodelovanje s sorodnimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini,
- komuniciranje z javnostmi in mediji.
Zgodovina
Štiri desetletja, kolikor je staro društvo, je relativno kratko, a zelo turbulentno obdobje z mnogimi spremembami. V tem času smo dobili novo državo, spremenil se je družbeni red, preživeli smo nekaj težkih kriz in tudi neverjetnih vzponov. Društvo je ves čas delovalo, spreminjala pa se je organizacija cestne dejavnosti, zakonodaja in financiranje. Še vedno velja Via vita, ceste so življenje in brez cest življenja ni. Na obzorju so novi projekti, nove naloge in prostor za nove člane.
Štiri desetletja v službi prometne infrastrukture
Štiri desetletja, kolikor deluje društvo, so kratko, a izjemno razgibano obdobje. V tem času smo dobili novo državo, spremenil se je družbeni red, prestali smo nekaj težkih kriz in doživeli neverjetne vzpone. Društvo je delovalo ves čas, spreminjale pa so se organizacija cestne dejavnosti, zakonodaja in financiranje.
Ob 35. letnici je društvo namesto slovesnosti pripravilo zbornik, ki pregledno prikazuje delovanje društva od ustanovitve do danes ter opisuje najpomembnejše projekte inženirskih gradenj na področju prometa v severovzhodni Sloveniji. Člani nismo le gradbeniki cestarji, med nami so tudi prometniki, gospodarski inženirji, arhitekti, krajinski arhitekti, ekonomisti in inženirji drugih strok, saj načrtovanje in gradnja prometne infrastrukture zahtevata med vsemi gradnjami najbolj interdisciplinarno delo.
Od Društva za ceste Maribor do danes
Temelji društvenega delovanja slovenskih cestnoprometnih strokovnjakov segajo v sredino šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo leta 1965 ustanovljeno Društvo za ceste SR Slovenije. Mariborski strokovnjaki, zbrani okoli gradbene fakultete, mestne občine in Cestnega podjetja Maribor, so prve pobude izrazili leta 1982, društvo pa je bilo ustanovljeno leta 1985 kot Društvo za ceste Maribor. Leta 1991 je bilo med soustanovitelji Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki (DRC), leta 2008 pa se je preimenovalo v Društvo za ceste severovzhodne Slovenije ter povezalo članstvo iz Celja, Koroške, Maribora, Podravja, Pomurja in Posavja.
Promet, ki povezuje stroke
Z osamosvojitvijo Slovenije se je obseg dela naglo povečal, sprva ob izgradnji avtocestnega križa, pozneje ob velikih železniških in kolesarskih projektih. Društvo je skozi leta organiziralo številne strokovne posvete in simpozije, med njimi odmevne posvete o 3. razvojni osi, ter strokovne ekskurzije doma in po svetu, na katerih so člani spoznavali sodobne prometne rešitve in krepili stike s tujimi strokovnjaki. Še vedno velja vodilo Via vita, ceste so življenje, na obzorju pa so novi projekti in prostor za nove člane.
Pionirska leta mariborske cestarske stroke
Korenine društva segajo v čas, ko je bila večina cestnega omrežja še makadamska, sodobne gradbene mehanizacije pa skorajda ni bilo. Sodobni razvoj je moral počakati na novo generacijo strokovnjakov, ki je v Mariboru začela uvajati nove pristope.
Konec petdesetih let je ves tranzitni promet iz zahodne Evrope potekal naravnost skozi mestno središče Maribora. Prvo olajšanje je prinesla izgradnja Titovega mostu, ki se je po dograditvi leta 1963 uvrstil med pomembnejše mostove prostokonzolne gradnje svojega časa, projektiral pa ga je inž. Boltežar Hvastja.
Sredi sedemdesetih let je takratni predsednik občinske skupščine inž. Vitja Rode ob popolnem zastoju prometa zbral vso mariborsko cestarsko stroko, ne glede na to, kje je bil kdo zaposlen. Ta skupina je leta 1976 v dobrem mesecu pripravila desetletni program razvoja in izgradnje cest, ki je sprožil gradnjo hitre ceste skozi Maribor, največji gradbeni poseg v zgodovini mesta.
Pri tem je sodelovala vrsta strok, od projektantov, geodetov in geomehanikov do pravnic, ki so urejale odkupe zemljišč, in prvič pri nas tudi arhitekt pri cestnih projektih. Med pionirji, ki so zaznamovali to obdobje, so bili inž. Franc Krajnčič, dolgoletni tehnični direktor Cestnega podjetja Maribor, geomehanik Filip Kerec ter projektanta inž. Stanko Tominc in inž. Milan Bartol.
Utrinki iz teh let so v celoti zbrani v zborniku ob 35. letnici, iz katerega je povzeta ta pripoved.
Štiri desetletja v mejnikih
Titov most čez Dravo
Most po projektu inženirja Boltežarja Hvastje se je ob dograditvi leta 1963 uvrstil med največje mostove prostokonzolne gradnje na svetu. Mestu je prinesel prvo razbremenitev tranzitnega prometa, ki je dotlej potekal skozi samo središče Maribora.
Desetletni program razvoja cest
Strokovna skupina, ki jo je sklical predsednik občinske skupščine Vitja Rode, je v dobrem mesecu pripravila desetletni program razvoja in izgradnje cest. Program je sprožil gradnjo hitre ceste skozi Maribor, največji gradbeni poseg v zgodovini mesta.
Ustanovitev Društva za ceste Maribor
Ustanovna skupščina je potekala 12. junija 1985 pod predsedstvom Vlada Breščaka, decembra istega leta pa je bilo društvo vpisano v register društev. Povezalo je strokovnjake za ceste in promet iz Maribora in širše regije.
Prvi mednarodni kolokvij
Mednarodni kolokvij Upravljanje prometa je od 22. do 23. aprila 1997 v Mariboru obravnaval pet problemskih sklopov. Izdan je bil zbornik referatov, dogodek pa je podprlo dvajset sponzorjev.
Kongres Transport, promet, logistika
Prvi mednarodni kongres je od 23. do 25. septembra 1998 v Mariboru obravnaval šest tematskih sklopov. Spremljali so ga likovni razstavi, vožnja z muzejskim vlakom in gledališka predstava.
Ponovna ustanovitev društva
Druga ustanovna skupščina je 8. decembra 1998 za predsednika izvolila Angela Polajnka in društvu dala nov zagon. Sedež je gostila Fakulteta za gradbeništvo na Smetanovi ulici 17.
Mednarodni kongres Velo-city 99
Enajsti mednarodni kolesarski kongres je od 13. do 16. aprila 1999 potekal v Gradcu in Mariboru. V mesto je pripeljal okoli 300 udeležencev z vseh celin.
Drugi kongres v Portorožu
Drugi mednarodni kongres Transport, promet, logistika je od 2. do 3. oktobra 2000 v Portorožu obravnaval štiri tematske sklope. Kongres je podprlo 34 sponzorjev.
Predsednik Stanislav Tominc
Vodenje društva je prevzel mag. Stanislav Tominc in ga vodil do leta 2011.
Simpozij o 3. razvojni osi
Prvi strokovni simpozij je 21. marca 2006 v Mariboru 3. razvojno os poimenoval slovenski projekt 3. tisočletja. Udeležili so se ga vsi prometni ministri od osamosvojitve Slovenije.
Novo ime za širšo regijo
Društvo za ceste Maribor se je na letni skupščini decembra 2008 preimenovalo v Društvo za ceste severovzhodne Slovenije. Z novim imenom je simbolno povezalo članstvo z območij Celja, Koroške, Maribora, Podravja, Pomurja in Posavja.
Simpozij Mestne prometnice
Strokovni simpozij je 28. maja 2010 na Tehniških fakultetah v Mariboru z dvajsetimi referati obravnaval mestne prometnice. Posveta se je udeležilo več kot 120 udeležencev.
Predsednik Boris Stergar
Predsedovanje je prevzel Boris Stergar in društvo vodil do leta 2023.
Zbornik ob 35. letnici
Ker je epidemija preprečila jubilejni posvet, je društvo julija 2021 izdalo zbornik o delovanju med letoma 1985 in 2020. Monografija na več kot dvesto straneh povzema zgodovino društva in ključne prometne projekte severovzhodne Slovenije.
Predsednik Uroš Rozman
Vodenje društva je prevzel Uroš Rozman.
Preimenovanje v DPI Maribor
Društvo za ceste severovzhodne Slovenije se je preimenovalo v Društvo za prometno infrastrukturo Maribor. Novo ime odraža razširjeno poslanstvo, ki poleg cest zajema železniško, kolesarsko in drugo prometno infrastrukturo.
Posvet o letališču Maribor
Strokovni posvet Razvoj letališča Maribor in širšega območja je 29. maja 2025 odprl razpravo o prihodnosti letališča in njegovega zaledja.
Trajnostna zelena mobilnost
Društvo je leta 2026 izvedlo strokovno ekskurzijo na Nizozemsko, 21. maja pa še posvet Trajnostna zelena mobilnost. Oba dogodka usmerjata pozornost stroke k trajnostnim oblikam prometa.
Članstvo v društvu je brezplačno. Med člani pa niso le gradbeniki, ampak tudi prometniki, arhitekti, krajinski arhitekti, ekonomisti in inženirji drugih strok.
Zbornik ob 35. letnici delovanja društva
Ob 35. letnici je društvo leta 2021 izdalo zbornik, ki na več kot dvesto straneh povzema zgodovino, ključne mejnike in strokovno delo društva skozi desetletja. Publikacija je zapis o razvoju cestne dejavnosti na severovzhodu Slovenije in o ljudeh, ki so jo soustvarjali.
Zbornik 1985 do 2020PDF, 209 strani
Uroš Rozman
Predsednik je upravnemu odboru in zboru članov odgovoren za delovanje društva. Poleg tega, da predseduje vsem upravnim organom, je tudi ambasador društva. Mandat traja štiri leta.
Uroš Rozman je diplomiral na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, kjer je pridobil naziv diplomirani inženir gradbeništva. Podiplomski študij je nadaljeval na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in pridobil naziv magister prostorskega načrtovanja. Za magistrsko nalogo o umeščanju Dravske kolesarske poti v prostor je prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado.
Poklicno pot je začel na Mestni občini Slovenj Gradec, kjer je izvajal strateške naloge na področju evropskih projektov in trajnostne mobilnosti, nato pa je na Regionalni razvojni agenciji za Koroško koordiniral projekt Dravske kolesarske poti in celotnega kolesarskega omrežja v regiji. Sodeloval je pri pripravi celostnih prometnih strategij, načrtovanju 3. razvojne osi in vodenju projekta CTN za Slovenj Gradec. Med letoma 2016 in 2019 je bil aktivni član upravnega odbora društva.
Leta 2019 je prevzel vodenje Regionalne razvojne agencije za Podravje Maribor, kjer je izvedel obsežno reorganizacijo, pripojitev Štajerskega tehnološkega parka in Inštituta Wcycle ter izvedbo več kot 50 projektov na območju Podravja, Pohorja in reke Drave v 53 občinah. Leta 2023 se je vrnil na RRA Koroška in bil imenovan za predsednika društva za mandat 2024 do 2027, leta 2024 pa je prevzel njeno vodenje.
Organi društva
Člani upravljajo društvo neposredno in prek organov upravljanja, ki jih izvolijo na zboru članov.
Upravni odbor
Upravni odbor je izvršilni organ, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema zboroma. Člane voli zbor članov za mandatno dobo štirih let. Sestavljata ga predsednik društva in od pet do deset članov.
S kom sodelujemo
Pri svojem delu in dogodkih društvo povezuje vodilne inštitucije, podjetja in strokovne organizacije s področja prometne infrastrukture.
Logotip društva
Logotip DPI Maribor je na voljo za prenos. Uporabljajte ga skladno z namenom društva ter ohranite njegova razmerja in proste robove.
